Toda za družino kot celoto je takšno plesno udejstvovanje precej obremenjujoče. Če nič drugega, je zadeva kar zasoljena, tako da zdaj razumem, zakaj večina sotrpinskih staršev vozi temno modre tesle. No, ko moram na kostum, za katerega smo morali šivilji pod roko dati 150 evrčkov, lastnoročno prišiti še dva vpadljiva gumba, mi je malo manj jasno, ali zdaj plačujemo nobel storitve ali se gremo brigadirsko udarništvo. V sezoni tekmovanj smo poleg tega morali družinski urnik prilagoditi takšnim in drugačnim intenzivnim pripravam, pri čemer sama seveda posebej težko pogoltnem, da na lepem ne moremo več družinsko v hribe!
Verjetno največja preizkušnja zame – kot »plesno mamico« – pa so priprave na tekmovanja. V skladu z današnjo prenapihnjeno, egocentrično ureditvijo sveta, v katerem se Špele, Vesne in Mojce poslavljamo iz prvega plana, v ospredje pa stopajo mladenke z dvema imenoma, dvema priimkoma ali vsaj kakšnim manjkajočim j-jem v imenu (torej Eme, Sofie Ane ali Lie Kramberger Jevševič), je bilo prvo tekmovanje, na katerem so se predstavile punce iz Tastarejšine formacije, nič več in nič manj kot evropsko prvenstvo! Pred potovanjem na Poljsko, ki bi ga z dvema nočema na busu in eno v hotelu sama označila za potovanje iz pekla (na srečo pa me ni nobeden nič vprašal), nas je trenerka zbrala na informativnem sestankiču. Sem se videla, kako zavijam z očmi, medtem ko si pišem v možgane, da punce potrebujejo »lak za lase, maskaro, BB kremo in blush«. Sem kar ponosna, da sem takoj vedela, da »blush« ni Blaž, ampak kaj za vraga je BB krema?
Kot prava plesna mamica sem pogoltnila svoje pomisleke o potrebnosti ličil za desetletnice in s Tastarejšo sva se odpravili v prvi DM. Usmerili sva se med police, kot da nama je vse jasno – in hitro ugotovili, da prav daleč ne bova prišli. Na srečo DM ni Bauhaus in hitro sva našli prodajalko, ki je bila namalana, kot bi se odpravljala vsaj na oskarje. Umetne trepalnice in čudne obrvi gor ali dol, bila je grozno prijazna in podkovana točno v disciplini, v kateri midve nimava pojma! Čakala pa naju je še ena naloga: brezšivno spodnje perilo. Najprej sem se dodobra razkokodakala, zakaj je pomembno, kakšne gate imajo deklice, ki jih plesni sodniki celo kaznujejo, če njihov kostum tam spodaj razkriva preveč, in ki se jih na odru hkrati tako ali tako preriva več kot dvajset … Ampak potem sva brezšivne spodnjice našli s presenetljivo lahkoto. Tako sem dejansko že skoraj kupila tangice, velikost XS (JAZ sem skoraj kupila TANGICE!), no, potem sva pa le stopili še na drugo stran stojala in tam odkrili še bolj običajen kroj.
Konec dober, vse dobro (zaenkrat): Tastarejša je s svojo ekipo nič več in nič manj kot državna prvakinja. Če smo čisto pošteni, so bile v svoji kategoriji sicer edine nastopajoče, tako da so bile pravzaprav tudi zadnje. Lahko rečemo tudi, da bo to najverjetneje največji uspeh njene plesne kariere … Na srečo pa je punca dovolj pametna, da ji, vsaj tako pravi, več pomeni šesto mesto z evropskega prvenstva, kjer je tekmovalo 14 ekip. Tale plesna mamica je pa vseeno kar vesela, da lahko vsaj do jeseni dihamo tudi brez plesa.
 |
| "Napeto" čakanje na razglasitev rezultatov. Če si edini v kategoriji, te pač ne skrbi! |
