Šolska podmizna konferenca

Naš Mali je v šoli zlat fant, pravo angelsko dete, ki se najbolj od vsega boji, da bi kdo nad njim malček povzdignil glas. Tolikšna bogaboječnost bi bila že kar zaskrbljujoča, ampak v domačem okolju dečko poskrbi, da se situacija uravnoteži v razumskih okvirjih. No, zadnje čase si je pa tudi v šoli vzpostavil ventil za izpust ta živahne energije. Med odmori – tako mi sine poroča – se namreč s par kolegi iz klape dobijo pod eno od šolskih klopi … in debatirajo!

Do sedaj so bile osrednje teme konferenc povezane bodisi s procesi v človeškem telesu, ki nastajajo ob izločanju, bodisi s seksom. O nivoju teh drugošolskih debat lahko samo ugibam, ga pa verjetno dobro nakaže dejstvo, da je ponavadi prva stvar, ko se Mali vrne domov: »A ti lahko zapojem eno pesmico?« Sledi nekaj v stilu: »Prišel je dedek Mraz in prdnil na ves glas …« Kako izgledajo fantovske razprave o spolnosti, bi tudi rada slišala (ali pa pač ne!). Kot sklepam po posledicah v naši dnevni sobi, eden od udeležencev razprave od starejših bratov v šolo pride z novo »grdo« besedo, ki se ji potem vsi skupaj hihitajo in jo vpletajo v svoje prekrasne, globoko domišljene verze. Je pa že kar nadležno, ko sine potem vse popoldne doma spušča nekakšne mijavkajoče stoke, ki naj bi ponazarjali, kako »se dva seksata« …

K sreči so se v zadnjih dneh razprave preusmerile od seksoloških k bolj teološkim temam, konkretneje k temu, ali trije dobri možje obstajajo ali ne. Kako točno si fantje stvari argumentirajo, ne vem, trenutni sklepi skozi usta našega Malega pa so:

• dedek Mraz ne obstaja, ampak je to samo en igralec,
• Božiček verjetno obstaja, ker res ne bi bilo mogoče, da bi starši (ali en drug človek) imeli toliko denarja za vsa darila,
• Miklavž tudi obstaja, ker smo zadnjič vsi štirje bili skupaj v prvem nadstropju, medtem ko so se v predsobi znašla darila. Kdo drug bi jih torej nastavil tam kot dejanski Miklavž?

Pri tem je Mali spregledal, da ga je Tastarejša – brez njene pomoči te zadeve ne bi bile več izvedljive! – deset minut pred tem uspešno zamotila, tako da sta se »šla mucice« in mijavkala naokrog po sobi, v tem času je pa Najdražji zlahka poskrbel za vse vrečke. Ah, kako blaženo je biti otrok!

Pripis: Mali me je obvestil, da tudi dedek Mraz "verjetno obstaja". Eden od argumentov proti njegovemu obstoju je namreč bil, da je videl, kako je imel pod plaščem Nike superge in trenirko. Zdaj pa ga je očitno prepričal moj pomislek, da si ob vseh paketih, ki jih dostavi, morda tudi dedek Mraz želi obuti kaj sodobnejšega!