Po fotrovsko čez Gamsovke

Da ne bo videti, kot da je tale moja spletna pisarija dokončno izumrla, naj izpolnim obljubo, dano Alenki, in poročam o naši fotrovski ekspediciji na Košuti. Ekipa, sestavljena iz dveh zakonskih parov, se je na še enega od »zadnjih čudovitih jesenskih dni« te sezone namenila na skrajni vzhod grebena, prečit del od Tolste Košute do Košutnikovega turna. Pred 20+ leti se mi zadeva ni kaj posebej vtisnila v spomin, tokrat pa se je izkazala za konkretno trd oreh!

S Tolste Košute, ki je bila kar oblegana, je šlo sprva čisto prijetno, še s palicami in ob obilju čvekanja. Sčasoma so šle čelade na glavo in palice v nahrbtnik, pred (menda) prvo Gamsovko pa smo uporabili vrv, ki je do konca nismo več pospravili. Čez prvi skok, ki je bil skalnate, a sumljivo napokane narave, je suvereno potegnil Andrej, do vrha najvišje Gamsovke nam je šlo kar poskočno, pri spustu z nje, kjer teren postaja vedno bolj skrotasto negotov, pa smo bili že vsi jako veseli, da se lahko varujemo. Ker hribovskih štrikarij ne izvajam ravno vsak dan, sem bila zadovoljna, da se nam je tudi spust po vrvi (na sidrišču je bila na srečo čisto frišna zanka) iztekel gladko. V nadaljevanju travnato-skrotastih špičk kar ni hotelo zmanjkati – vsega skupaj ni prav veliko, a napredovanje štirih z eno, razmeroma kratko vrvjo pač traja … Komando nad varovanjem in napredovanjem sva prevzela midva z Najdražjim, ki se, vsaj tako se zdi, vsakokrat, ko greva kam brez dece, zapodiva v tovrstne šodrovske terene in sta nama varovanje okrog sumljivih rogljev ter hoja po pobočjih, kjer nisi čisto prepričan, da se ne bo vse skupaj odpeljalo v dolino, pravzaprav kar domača!

Ampak če vse to vzameš v zakup, je greben očarljiv – še posebej, ko si že na trdnejših tleh markirane poti. Moje teoretične načrte, kako bomo med sestopom potegnili še vse do Škrbine, je hitro spuščajoče se sonce sicer zaustavilo na Košutnikovem turnu, pa saj se še vrnemo. Midva z Najdražjim sva to izpolnila takoj naslednji dan, ko smo na Dolgo njivo spet prikolovratili v celotni družinski zasedbi …

Na Tolsto Košuto.

Lahkotni začetek greben, v ozadju se vidi Košutnikov turn.

 

Počasi se začenja ...

Prvi sumljivi del smo še preplezali s palicami.

Čez vse to bo treba.

Najdražji v prvem skoku.

Tovrstnih prizorov je kar nekaj.

Pod najvišjo Gamsovko.

Pogled naprej.

Delikaten sestop do sidrišča za spust.

Tu dol smo šli. Za plezanje je lažje, kot se zdi,
jaz pa sem šla kar po vrvi.

Previdno naprej.

Pogled nazaj.

Še malo ozkega travnatega grebenčka.

Na markirani poti, zadaj pa naš greben.

Sestop.