sreda, 11. avgust 2021

Adrenalinsko žensko popoldne

Biti skupaj več kot en mesec brez predaha je izziv za vsakogar, ne samo za ekshibicionistične akterje resničnostnih šovov, in tako tudi med našima mladičema vsak dan frči perje – oziroma bolje rečeno brce, boksanje in cvilež. Za malo predaha sem zato ugrabila Tastarejšo in sva se odpravili na žensko popoldne. V skladu z njenimi adrenalinskimi interesi sva šli preverit, kako je na najmlajše umerjena najlažja varianta ferate na Grančišče nad Mojstrano.

Imeli sva se super. Ferata je res luštno speljana, težka sploh ni in v sredo popoldne gneče v njej ni bilo. Še sreča, ker če bi bila, bi se ob vseh tistih kamenčkih na poti, ki samo čakajo, da jih neprevidna noga pošlje v globino, počutila precej ogroženo. Tastarejša je plezala kot veverica. Otroško srčkana je bila, ko se je borila z nerodnima vponkama na samovarovalnem kompletu (da ne bo zgražanja, naj povem, da sem jo zraven dodatno varovala še jaz), višje zgoraj pa je ugotovila, da je pod njo vedno večji prepad, in je simpatično cvikala. Predvsem pa je bila grozno srečna, da sva bili sami! Klepetala je brez prestanka, skakala sem ter tja po prikupno urejenem vrhu Grančišča in se škrbasto smejala, ko mi je med crkljanjem pri Aljaževem stolpu tlačila svoje ne najbolje dišeče organe pod nos. Odraslo se je strinjala, da ni nobene potrebe, da ji skrivam darilo od škratov, in si je raje kar sama izbrala sladkarijo iz nahrbtnika. Napeto je poslušala vse moje dolgovezne štorije, delala kolesa in stoje ter bila čisto iz sebe od vzhičenja, kot da še nikoli ne bi bila v gorskem okolju.

Ampak zgodovina se ponavlja. Ko sva z Grančišča šibali dol po prijetno mehkih vzporednih variantah poti, mi je Tastarejša zakričala: »Ta potka je od mene in Jureta, tista je pa tvoja!« Ni kaj, družinske vezi so vpete globoko v naše tkivo in Mali bo, pa če si gresta na živce ali ne, vedno tudi del svoje starejše sestre.

Priznam, zavajajoča slika. Po t. i. rdeči, težji varianti seveda nisva šli.

Vedno večja globina ...

Največ dela je bilo seveda z vponkama.

Čas za malo domoljubja tik pod vrhom.

In čas za malo romantike na vrhu.

Pa še malo zgodovinskega poduka pri planinskem muzeju.


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Mrzla runda

Kadar si zadnja leta izborim prost dan za ta prave hribe, slej ko prej končam na označenih poteh – za kaj resnejšega so pač časovne zmožnost...