sobota, 15. maj 2021

Rekordna sezona

Ob zofkasto mizernih napovedih nisva za smučarijo pričakovala nič dobrega, vsaj tako pozorna pa sva bila, da sva se v upanju na manj padavin z Gorenjske preusmerila na vzhodno obrobje Alp. In bila nagrajena s presenečenjem najboljše vrste!

Na Dleskovški planoti sva bila z izjemo dveh poznavalcev gozdnega življa, ki sta prišla občudovat zmešanega divjega petelina, in črede gamsov sama samcata. V megli in ob občasnem rahlem pikanju dežja sva čez Lastovec odbluzila na Desko, ne glede na pomanjkanje razgledov pa je bil spust po mehkem snegu k Inkretovemu studencu izvrsten. Ker so se celo turobni oblaki malo dvignili, sva naredila nekaj za naju skrajno neznačilnega – še enkrat sva šla gor. Prost dan pač dobiva tako redko, da se ga splača malo bolj izžeti. Tokrat sva odgazila na Tolsti vrh in še enkrat odvriskala do Inkreta. Smučarska sezona bo tukaj aktualna še nekaj časa.

Nadaljevanje do Podvežaka je bilo že bolj vaja v slogu. Smučke sva snela kakih 50 višinskih metrov nad pastirsko kočo, pri kateri sva, potem ko je odpihalo kratko ploho, celo poležala na sončku.

Turnosmučarska sezona je (bila) torej fantastična tudi za nas, ki tega ne moremo početi čisto vsak teden. Letos se mi jih je nabralo za šest, kar je glede na prejšnja leta absolutni rekord …

Slabih 300 višincev odlične smuke!


Še dobro, da nisva zavila proti Dleskovcu. Tam izgleda že precej bolj kopno.

Kopnina proti Podvežaku. S kratkimi smučmi nama je bilo lažje.

Pa še nekaj lokalnega prebivalstva.

Prav veliko jih ta dan nismo motili.


Praktična rešitev.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Šolska podmizna konferenca

Naš Mali je v šoli zlat fant, pravo angelsko dete, ki se najbolj od vsega boji, da bi kdo nad njim malček povzdignil glas. Tolikšna bogaboje...