četrtek, 02. april 2020

Neznosna lahkost rutine

Koronadnevnik, 21. dan samoizolacije


Kako zlahka se človek navadi rutine! Niso še trije polni tedni naokrog, pa smo že utečeni v novem življenju. Kar še zdaleč ne pomeni, da nam je všeč, a nekako smo se sprijaznili z Groundhog Dayem, v katerega se zbudimo vsako jutro in je na nek čudaški način celo čudovito brezstresen. Budilka zjutraj ne zvoni, nikamor se nam ne mudi, ničesar ni treba načrtovati, pritiski služb so razumevajoči, nobene robe ni treba pakirati za mini počitnice tu ali tam, deca novi režim obvladajo do potankosti in se, sodeč po njihovem vedenju, počutijo varno in zadovoljno … Skoraj bi lahko zapisala, da je prava milina, samo stalno grožnjo negotovosti, poneumljajoče pravičniški pritisk javnosti, zamaskirane obraze, ki se solistično sprehajajo sredi polja, zoprni občutek nesvobode, ko študiramo, kje točno se konča naša občina, in bombardirajočo grozo iz medijev in politike, za katero ne veš, ali nevarnost manipulativno napihuje ali podcenjuje – no, samo vse to je treba odmisliti, pa se imamo prav fajn!

Naša trenutna rutina je približno takšnale:

8.00-8.30: Zbujanje in crkljanje v postelji.

9.00: Najdražji ima prvi spletni sestanek. S krajšimi premori, med katerimi preverja, v kakšnem stanju je podmladek, dela do kosila.

9.00-10.00: Jutranja doza risank za mladiča (trenutni uspešnici sta Zajček Bine in Pujsa Pepa), jaz v tem času popravljam domače naloge študentov.

10.00-11.00: Igranje in pospravljanje.

11.00-13.00: Selitev na vrt. Dnevna skrbnica ekipe se mojstri v kuharskih spretnostih. Koronadoba jim koristi!

13.00-14.00: Kosilo in igranje po obroku.

14.00-17.00: Zračenje v mejah ljubljanske občine.

17.30-20.00: Moj večerni šiht. Preostanek ekipe se igra, prehranjuje in kratkočasi z večerno porcijo risank.

20.20-21.10: Umivanje in ostale večerne obveznosti.

21.10-21.40: Skakanje po postelji + branje knjig + prepiri o tem, čigava knjiga bo prej na vrsti.

22.00: Mladiča spita (in Najdražji tudi). Začne se moja nočna izmena.

23.30: Najdražji se zbudi in se (optimistično!) privleče delat.

1.00: Čas za posteljo. Svojo knjigo mi uspe brati približno deset minut, preden me zmanjka. Če me seveda ne preganjajo koronastične skrbi. No, vsaj to vem, kako bo potekal naslednji dan!

Cukrček današnjega jutra. Mali je bil ves iz sebe, ko sem ga prvič poslala umit roke, in šele naknadno sem dojela,
zakaj je bil tako preč. Skrbelo ga je, da se mu bo lak pobrisal!

Po včerajšnjem porazu na Debnem vrhu, kjer smo srečali več ljudi kot kadar koli v zadnjih tednih skupaj, smo danes odkrivali zelene kotičke bližje Črnučam.

Ni komentarjev:

Objava komentarja

Šolanje na daljavo

V spomladanskem koronskem valu nam je bilo s šolanjem na daljavo prizaneseno. Ena od vzgojiteljic nam je parkrat sicer poslala nekakšne nalo...