četrtek, 02. avgust 2018

V fazi vreč

O fascinantni prtljagi skoraj štiriletnice


Ko smo pred leti mladinci začeli obračati nosove v smeri drugega spola, smo na vprašanje, ki smo si ga postavljali ves čas – »Kako pa kaj ženske/moški?« – od prijatelja nekoč dobili silno enigmatičen odgovor: »Trenutno sem v fazi embalaže.« (Kot sva si zadevo razlagala z bratom, naj bi to pomenilo, da se, ko zaradi takih ali drugačnih razočaranj presežeš zanimanje za nasprotni spol, začneš zanimati za okolje, ločevanje embalaže, pravice živali in podobne zadevščine višjega ranga.) No, moja Tastarejša je za ljubezenske zdrahe še nekoliko mlada in še ni v fazi embalaže, je pa v izraziti fazi vreč.

»Spet se boš delala norca iz hčerke,« je potožil Najdražji, ko je videl, da se spravljam k pisanju. Ampak majkemi, niti najmanjšega namena nimam, da bi se norčevala iz svojih otrok. Za vsak slučaj naj ti, draga hčerka, če te bo čez nekaj let ali desetletij zamikalo izvedeti kaj več o svojem otroštvu in boš prebirala te zapise (če bodo seveda še dostopni na takšni ali drugačni platformi), izrecno zagotovim, da to beležim le zato, ker gre za še eno prisrčno naporno fazo v razvoju človeškega mladiča, ki jo bo, če je ne bom spravila na papir (ali kamor koli že, no), hitri ritem vsakdana odnesel v pozabo. Prav tako se opravičujem, če sem z brskanjem po tvoji prtljagi preveč posegla v tvojo intimo – to nikakor ni bil moj namen.

Torej: pred časom sem že pisala o čudaških stvareh, ki jih Tastarejša tlači v svojo srebrno damsko torbičko, zdaj je pa vse skupaj kulminiralo. Moja skoraj štiriletnica namreč vse dneve pakira stvari v velike kvazireciklirane vreče, kakršne so v zadnjem desetletju revolucionarno spremenile naše nakupovalne navade. Iz omare izvleče Mercatorjevo ali katero drugo vrečo in jo začne basati s stvarmi. Vanjo meče po samo njej razumljivem ključu, vse od barbik, najbolj drobcenih legokock in ovitkov čokolade do žlic, odej in blazin s kavča. Teh stvari nato ne daje iz vreče (itak jih ne bi našla, ker je notri preveč vsega) niti jih ne uporablja kako drugače, samo tam stojijo, z njimi pa se ne dogaja nič. Dokler si kruta mama kak večer ne vzame urice časa, da pospravi vso kramo tja, kjer izvorno domuje. Toda joj, kakšen ogenj je v strehi, ko Tastarejša ugotovi, da njene vreče ni več! 

Na prvi pogled čisto navadna vreča ...

Upala sem, da bomo z odhodom na dopust vrečarsko strast prelisičili – s sabo vendarle nismo imeli niti toliko vreč niti toliko igrač ali drugih stvari. A punca se je znašla in si v apartmaju pripravila prav fletno prtljago. Celo Najdražji je dojel, da moje robantenje ni samo muha zoprne gospodinje, temveč gre za precej ekstremno hrčkarjenje, ko se je zvečer spravil iskat tri manjkajoče kose sestavljanke in sem mu namignila, naj gre gledat v hčerkino vrečo. Precej osupel je bil, kaj vse je nametala vanjo – nekatere stvari je prinesla od doma, nekatere je ob vzajemnem kričanju izpulila Malemu, nekatere pa je našla kdove kje. 

... skriva marsikaj! Pa brez skrbi, vse sem skrbno zmetala nazaj v vrečo.

Za kratek vpogled v psiho štiriletnika sem vestno popisala vse, kar je bilo v tokratni vreči (seveda je čisto mogoče, da mi je kaka malenkost ušla):

  • delovni zvezek z nalepkami (Modna oblikovalka – Jesenska kolekcija!), kartonska podlaga za lepljenje nalepk in res velik kup nalepk (nekatere med njimi nastrižene na trakove) 
  • dve risbici na zadnji strani nalepk, od katerih je ena ženska, drugi pa nedvomno moški 
  • prospekta Logarske doline in Velike planine (spominček z našega savinjskega mini dopusta), pa tudi dve vizitki savinjskih turističnih kmetij (ne vem, kaj naklepa) 
  • tri otroške knjigice, ki se valjajo po avtomobilu in jih je celo Mali skoraj že prerasel 
  • mehka igralna kocka, ki sta jo prav tako prerasla že oba otroka, a še vedno jemlje prostor v avtu, in igralna palička, ki nikoli ni zanimala nobenega od njiju 
  • elastična zanka, s katero je spet armafleks, ki ga imamo v prtljažniku 
  • pokrovček za pepelnik iz avtomobila 
  • sončna očala z etuijem (začuda celo uporabna) 
  • zlata ropotuljica (čisto pravo, profesionalno glasbilo za ustvarjanje ritma, s katerim smo med vožnjo skušali zamotiti tuleče dojenčke in je pri Tastarejši občasno delovali, pri Malem pa nikoli) 
  • štiri lesene ploščice iz 20-delnega spomina, ki je v večini ostal doma 
  • trije prazni baloni 
  • deset barvic s čopičem, namenjenih barvanju kamnov 
  • devet figuric iz duplokock, štiri duplo hiške, dve postelji, dve strehi, dve podlagi za vozilo in nekaj spremljevalnih kock 
  • plišasti pujs Vasko 
  • plišasti sonček, sicer last Najdražjega, ki zadnje leto bolj životari na podstrešju (sonček, ne Najdražji) 
  • čuden gumijast kužek, napolnjen z nekakšnim stiroporom (iz žogice iz avtomata) 
  • dve miniaturni plastični francoski štruci, del kompleta plišastih figuric, ki so ostale doma 
  • vijolični čeveljčki za barbi dojenčka, roza krožniček (premer 2 cm) in en turkizen barbi čevelj z ubijalsko visoko štiklo 
  • devet kosov igralnega jedilnega pribora, šest krožničkov, en kozarec, ena deska za rezanje 
  • ena plastična klobasa in en pečen piščanec (plastičen) 
  • prozorna puščica z miniaturnim kavnim servisom (premer skodelice pol cm) in nekaj surovimi makaroni v obliki črk 
  • trinajst gumijastih figuric živali, zelenjave in pošasti (darila lidlhoferja) 
  • devet kroglic iz alufolije, ki jih je po vsakem sendviču, ki ga je pomalical v službi, hranil Najdražji (= glavni hrček) in jih ob menjavi službe vestno prinesel domov, zdaj pa so osrednji material, ki ga prekladajo bagri in drugi delovni stroji našega Malega, in jih je polna dnevna soba 
  • zelena hišica iz monopolija (naključna najdba v apartmaju) 
A se strinjate, da je desni gotovo moški?

Pomembna sekcija vsebine pa je tudi embalaža:

  • prazna škatlica kinderčokoladic in ovitek magnuma (vključno s palčko) 
  • etiketa kokakole 
  • plastična palčka, ki jo dobiš pri fruhtcvergih, da jih spraviš v zmrzovalnik in spremeniš v lučko 
  • dva zamaška plastenk 
  • prazna tuba gela za tuširanje (izprošena iz naše potovalne toaletne torbice) 
  • prazna posodica od žvečilnih gumijev 
  • na koščke narezan račun iz trgovine 

O vzgibih, ki vodijo Tastarejšo, da spravlja vse te stvari, bi lahko poročala samo ona sama, ker pa tega verjetno ne bo zmogla, ugibanja prepuščam kakemu otroškemu psihologu. Zato naj zaključim s poročilom, da manjkajočih koščkov sestavljanke v vreči ni bilo. Bojo morale tiste srčkane mucice še malo zdržati brez repkov …

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Tradicionalni vikend nad Kranjsko Goro

O zlatih macesnih, novi ontogenetski fazi in vrednosti popoldanskega spanca. Pa o Vošci in Mavrincu. Ko v hribe pride jesen, se macesni ...