sobota, 19. maj 2012

Previsi med klopi in kačami

Monte Rest (1780 m) po normalki s prelaza Rest se nama je zdel malo premalo, vse ostalo v okolici pa malo preveč za sobotno popoldne, in tako sva šla po sledeh starejše Stritarjeve izvidnice na Monte Rest po ferati Dal Tramuntin. To je pravzaprav bolj označena in zavarovana lovska pot kot pa prava ferata. Začne se na južni strani prelaza na višini ok. 740 m, pri tabli za plezalni sektor Pecol, ki ga tudi povoha s slikovito prečko pod in nad njegovimi stenami. Feratistični del poti pelje strmo navzgor čez poraščeno steno. Po kakih sto metrih navpične, izpostavljene, a ne prezahtevne plezarije se (malo zarjavela) varovala končajo pod previsno steno, slabo shojena potka pa se usmeri levo za rdečimi pikami. Zahtevnega terena še ni konec, sem in tja si je treba pomagati z verigami, rušjem, drevesi in šopi trav, skratka, precej gorniško. Oznake nato odvijugajo med skalami skozi bukov gozd in precej strmo pripeljejo na travnike planine Rest, od koder je na piramidasti vrh Resta, ki pa ga grdo kazi oddajnik, le še razgleden - čeprav ne čisto nenaporen - sprehod.


Sestopila sva po normalki s planine Rest na prelaz. Tisto, kar je bila včasih divja cesta do planine, zaradi podorov ni več prevozno, je pa fletno prehodno. Pot s prelaza do izhodišča se da prijetno skrajšati po bližnjicah, če jih ubodete. Če pa ne, tudi po cesti ni prehudo. K avtu sva se seveda vrnila primerno očarana nad tramontsko divjino. Ampak ne TOTALNO očarana. Klopi so ves dan tako neumorno skakali na naju in gad, ki sem ga skoraj zgrabila nad koncem ferate, je tako besno sikal, da sva nedeljske načrte raje preusmerila v kraje, kjer sva se nadejala manj tovrstne zverinjadi. V Tramonti pa se še vrneva - jeseni, ko bo že malo pritisnil mraz.

Fotke so tule.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Zob

»Glej, kaj sva našla v tvoji denarnici! Zob!« Seveda me Mali ni mogel pustiti pri miru, ko sem se sredi jutranjega družinskega življenja za ...