Prave smučarske počitnice

Glede na okoliščine ni čudno, da sem bila do zadnjega skeptična, ali si nam bo res uspelo privoščiti smučarski mini dopust, in sem si drznila zadevo rezervirati šele tik pred zdajci. Tudi količina prtljage, ki smo jo peljali s sabo, je nakazovala dvome v smučarskost našega oddiha – dvoje sank, kup plastičnih lopat za dričanje, da gojzarjev sploh ne omenjamo. Zdi se mi, da z Najdražjim še celo na smučišču nisva čisto verjela, da bo naša smučarija res zaživela. Ne nazadnje se je par poskusov te sezone končalo z obiljem oblačenja, pripravljanja in prepričevanja ter dvema miniaturnima spustoma, po katerih je Mali dahnil: »Ne bi več smučal.« In živ bog ga ni mogel prepričati drugače.

Na srečo se je izteklo nasprotno od pesimističnih pričakovanj. Smučiščece Grebenzen na avstrijskem Štajerskem se je izkazalo kot idealna izbira za naše zahtevne potrebe: s solidnim otroškim parkom za sineta, dovolj dolgim preostankom prog, da bo izziv za Tastarejšo, po možnosti pa še ne predrago (kar je pri smučariji itak vedno utopično pričakovati, hehe). Mali se je na inštalacijah za smučarske začetnike čisto razživel, se preganjal od vrtiljaka do tekočega traku do nizke vlečnice in spet nazaj, posebno čarobno moč pa so imele smučarske palice. Saj ne, da bi jih res potreboval, ali pa jih pač je, kajti z njimi sta mu samozavest in pripravljenost na smučanje narasli do te mere, da je postal samostojen. Kakopak ne bom trdila, da si ga že upam peljati kamor koli, a vsaj na okus je prišel!

Po drugi strani pa se Tastarejša že lahko spusti kjer koli, na veselje turnosmučarskih staršev še posebej vriska v svežem pršiču … Na stilu bo treba še malo delati, a dokler ni pripravljena na kritiko, se s tem tako ali tako ne nameravamo ubadati. Navsezadnje sva tudi midva z Najdražjim prišla do par spustov z vrha smučišča, pa čeprav bi bilo vse skupaj, če bi bile žičnice malo novejše in hitrejše, še precej večji užitek. Po treh dneh smo si vsi želeli, da bi ostali ves teden, in sanke smo imeli s sabo samo za balast – se pravi, da so bile smučarske počitnice, kot se šika!

Ena sedežnica in tri počasne vlečnice do vrha smučišča. Tam je pa seveda lepo!

Nizka vlečnica je dovolj počasna, da ti ne izpahne rame ...

... tudi Malemu pa je bil všeč pršič tretjega dne.