sreda, 15. december 2021

Res prisrčen del starševstva

A je še kaj lepšega kot to, ko v tako poznem popoldnevu, da je dejansko že večer, prikolesarim domov in me na vratih vsa vznemirjena pričaka Tastarejša, češ da naj nujno pogledam v nabiralnik. Tam me čaka skrbno izdelana voščilnica z jelenčkom na sprednji strani in z naslednjim sporočilom: 


Kar je posebej prisrčno ob zavedanju, da pošiljateljico voščilnice še vedno vidim vsak dan, še več, vsak večer ji pomagam celo pri najintimnejših opravilih ... Mali za sestro seveda noče zaostajati in mi ustvari naslednjo umetnino:

Pozoren bralec bo nemaral celo prepoznal katero od znanih besed ...

Klicaji so bili v drugem razredu pred kratkim na tapeti in sedaj imamo po hiši kup listkov! Z dramatičnimi napisi! Glej spodaj!

Sprednja stran.

Zadnja stran.

To pa ni edini družinski produkt zadnjega obdobja, ki starše navdaja s ponosom. Tu so tudi naše voščilnice, prvič s štirimi avtogrami. Tastarejša je bila sploh iz sebe od sreče, ker sem ji dovolila, da jih izdatno okinča z bleščicami. Te so namreč v naši hiši tabu, saj živce izgubim že zgolj ob misli nanje – nazadnje, ko jih je punca švercala iz svoje sobe v pritličje, je bila po poti tako poskočna, da se je posledično bleščala celotna predsoba. Kakor koli že, ne pričakujte, da boste voščilnice od nas v kratkem dobili. Prej moramo še na bližnjo pošto po znamke, kar je pa projekt, ki nam lahko vzame celo več tednov!

Prilagam pa tudi dva ugankarska dosežka. Ko se podmladek zaigra, Najdražji hitro zgrabi kitaro, jaz se pa za tistih nekaj blaženih minut posvetim strasti, za katero bi sklepala, da se z njo ukvarjamo samo še dinozavri (edino, kar me odvrača od te misli, je precejšnja tovrstna ponudba v trafikah) – reševanju križank. Itak sem čisto prepametna, da bi izgubljala čas za tiste otročje lahke slikovne, a ne da, in se ukvarjam z malo težjimi. Slej ko prej do mene prileti Mali in me začne spraševati, katero črko naj kam napiše, Tastarejša bi pa namesto mene risala črna polja. Kaj sem torej hotela drugega, kot da sem sinetu narisala prvo križanko. Čeprav dečko še ni zares pismen, jo je suvereno rešil! 

Gospa sestra, učiteljica, mu je za nagrado prilepila še zvezdico. Z bleščicami, jasno.

Tastarejša, ki ima vendarle bistveno več tovrstnih izkušenj, pa seveda ni hotela zaostajati in je pripravila svojo. Ta ima celo prisrčno geslo SESTRICA! Zato jo morate najprej seveda pravilno rešiti - meni je ni bilo treba, ker je bila punca tako navdušena sama nad sabo, da jo je rešila kar sama. No, ugankarji vseh dežel, morda pa tudi z novimi generacijami ta dejavnost še ne bo čisto izumrla!

Tastarejšina križanka je pa slikovna.


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Šolska podmizna konferenca

Naš Mali je v šoli zlat fant, pravo angelsko dete, ki se najbolj od vsega boji, da bi kdo nad njim malček povzdignil glas. Tolikšna bogaboje...