petek, 27. avgust 2021

Bum

Osrednja figura tega zapisa je sladoledna lučka po imenu Bum, ki je predmet klasične družinske legende. Zgodba gre nekako takole: v davnih časih, ko se pri nas še nista cedila mleko in med in smo razen lučk in ježkov lizali kvečjemu še tome, smo z družino preživeli par dni na eksotični strani meje, na Madžarskem. Tam sva si z bratom izprosila enega od ta specialnih sladoledov. Bum je bil najboljši sladoled, kar sva jih kdaj poskusila. Slasten sladoled! Z rdečim oblivom!! Namesto palčke je imel pa čigumi!!! Še dolga leta potem sva bum kovala v nebesa kot nekaj najbolj božanskega, pa čeprav so počasi tudi k nam začele kapljati mrzle sladice malo bolj dodelanih okusov in oblik. Ne, čez bum ga ni bilo …

… dokler nismo po dolgem času nekje v tujini spet naleteli na ta bum. Z bratom sva takoj planila po njem – in se skorajda v hipu strinjala, da je bum preprosto nagravžen. Sladoled z okusom čigumija, rdeči obliv je neužitna packarija, čigumi v palčki pa tiste najbolj sladke sorte. Bljak.

Zgodbico rada navajam kot prikaz tega, zakaj ni dobro drezati v otroške iluzije – zakaj recimo kot odrasli ne bi smeli v cirkus ali gledati starih filmov o Bondu. V detajle jo poznata tudi moja mladiča in se ob njej noro zabavata. Ampak ko smo oni dan v Avstriji naleteli na glavno zvezdo sladoledne legende, je Tastarejša takoj oznanila: »Jaz bom tega!«

»A si prepričana? Se spomniš, kakšen je?«

»Ja, ja, tega bom.«

Lotila se ga je navdušeno. Prvi komentar je bil, da je jagodni ali kakšen že sladoled res dober … da je pa tisti rdeči obliv zanič … in ga ne bo pojedla … in tudi čigumi je samo olupila in poskusila, nato pa ga predala naprej. »Nikoli več ne bom vzela buma!« je še oznanila z otroško vehemenco.

Drugi nauk zgodbe? Mama ima vedno prav.

Čeprav čisto v nič tudi tokratna epizoda z bumom ni šla. Kajti Tastarejša je gnusni čigumi uturila Najdražjemu, ki si ga je zbasal v usta kot v dobi nedolžnega otroštva, ko je isto menda naredil s petimi hubabubami. Hkrati. In potem je začel žvečiti in pokati balončke, da sta mladiča veselo vriskala in smo se vsi zabavali. Po drugi strani pa spet ne vem, ali je bilo to zelo vzgojno. Naš Mali namreč že nekaj časa strašno rad dela in poka balončke – z lastno slino …

Bum v vsej svoji krasoti ...



Ni komentarjev:

Objavite komentar

Mrzla runda

Kadar si zadnja leta izborim prost dan za ta prave hribe, slej ko prej končam na označenih poteh – za kaj resnejšega so pač časovne zmožnost...