Killer kloven

Večerno uspavanje podmladka je eno od najšibkejših mest našega družinskega življenja. Z Malim sva pred nedavnim sicer razmeroma zlahka presedlala na rutino, da ne ležim več poleg njega, pač pa kot kokoška čepim na stolčku poleg postelje, dokler se njegovo dihanje končno dovolj ne poglobi in se lahko – tiho, tiho, da se ja ne bi slučajno še prebudil z dramatičnim »Mami!?« – odplazim ven. Tastarejša ima pred njim kar nekaj starostne prednosti in res ni več prav nobenega razumnega razloga, zakaj ne bi zmogla zaspati sama, ampak temu se trdovratno upira. Treba ji je priznati, da je zelo spretna pri taktiziranju in obračanju predvsem popustljivejšega dela starševskega dvojca, ki je za povrh še nekoliko narkoleptično naravnan. Ni treba dvakrat reči, pa se iz hčerkine sobe zasliši glasno moško drnjohanje …

Huda pozna ura je bila oni dan, ko sem se z mladincema spet začela pregovarjati o tem, kdo bo spal kje in s kom. Ker sta oba na kompromise pripravljena približno tako, no, tako kot jaz, ko mi gre za vzgojne principe, smo se hitro zakvačkali v nerešljiv prepir. Nazadnje sta družno odtulila na ta veliko posteljo, kjer je že omagal Najdražji, se vrgla nevednemu revežu, ki se je komaj za silo zbrihtal, v naročje in debato o spanju preusmerila v razlago o tem, da se bojita, da bo prišel killer kloven.

Kdo?

»Hana mi je povedala, da obstaja killer kloven,« je jokala Tastarejša, Mali je v duetu z njo ječal, da se boji kiler klaberja, in ko sem v sosednji sobi ugasnila luč, sta začela oba glasno tuliti, da so gledali na YouTubu in da killer kloven prižge in ugasne luč, preden pride pote.

Juhej. Najina tolažba, da killer klovn ne obstaja, da je to samo film in da naj pač ne gledata bedarij, je itak izzvenela v prazno, podobno kot moji upi, da bom ujela še svoje pol urice večerne sprostitve pred televizorjem. Ni bilo druge, kot da zaspimo vsi skupaj. Mene pa čaka resen pogovor s Turbobabi o tem, da deci dovoli štrckati po svojem pametnem telefonu brez nadzora odraslega. Kajti spretni so dovolj, da najdejo že vse, več kot očitno pa je, da bodo morali za grozljivke kingovskega tipa zoreti še vsaj kako desetletje.