četrtek, 20. maj 2021

Jutro

Zbudimo se vsi v isti postelji. Mali mi tlači ledeno mrzle noge na trebuh in smejimo se, ko ob tem glasno vreščim.

Mladiča se oba odločita, da bosta frajerja v kavbojkah. Sine se obleče takoj za mano. Kar sam. »Imela bi kavbojke z gumbkom,« zahteva Tastarejša, in glej čudo, prav tiste kavbojke so ravnokar oprane in na voljo.

V pritličje prikorakamo brez prerivanja na stopnicah in maček ne mijavka preveč na glas, ko zahteva svoj zajtrk. Tudi podmladek pozajtrkuje mirno in spokojno.

»A moram danes v vrtec?« kot vedno vpraša Mali. Pritrdilni odgovor prenese brez pregovarjanja. Barvice so ošiljene, domača naloga narejena, sine pa si v kavbojke stlači dva mini avtomobilčka. Ker je zadnjič Aleksander iz svojega žepa izvlekel avtek in se mu je to zdelo strašno frajersko.

Tokrat je Mali tisti, ki začne: »Kdaj bomo že šli?« Otroka brez protiargumentov nase navlečeta jopico in Tastarejša je še kar sodelovalna, ko jo Najdražji opravlja z rolersko bojno opremo. Medtem ko potujemo do šole, nobeden ne cvili, da ga oni drugi prehiteva in da zakaj mora vedno biti on(a) zadnji/zadnja. Na semaforju imamo zeleno luč, kar mi prihrani vlogo štarterja pri sinetovem kolesu, pa še megla se umika jutranjemu soncu.

Tastarejša dobre volje odkoraka na šolsko dvorišče ob 7.55. Uf, dovolj zgodnji smo bili! Sinetovo kolo parkirava pred vrtcem, v garderobi pa mi sam od sebe predlaga, naj hčerkine rolerje pospravim pod njegovo klop in si s tem prihranim prenašanje sem ter tja. V igralnico vstopi brez solza in božanja pike na mojem licu. Kot zahteva najin ritual, ga počakam, da si umije roke, ampak ob slovesu me komaj še opazi.

Ko se s skirojem peljem domov, je že čisto sončno. Škoda, da niso vsa jutra kot današnje!

Sončen sinetov avtoportret za ilustracijo sončnega jutra.


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Zob

»Glej, kaj sva našla v tvoji denarnici! Zob!« Seveda me Mali ni mogel pustiti pri miru, ko sem se sredi jutranjega družinskega življenja za ...