Družinsko nasilje

Očitno nisem Bruce Willis ali pa so holivudski udarci na gobec manj usodni kot v resnici, kajti iz lastnih izkušenj lahko poročam, da zadeva boli. Močno boli! Nikakor se ne želim posmehovati nasilju med štirimi stenami, ampak kot so rekli že naši velmožje, se včasih lahko malo pohecamo. Torej oznanjam, da sem žrtev družinskega nasilja tudi jaz. Moj krvnik je potem kot nesrečen mucek hodil okrog mene in mi pel trapaste pesmice. "Da bi te razveselil, mami," je pojasnil, medtem ko sem po dobro odmerjenem – in, priznajmo, čisto nenamernem – udarcu v arkado prihajala k sebi na kavču. Posledice so se v očarljivem spektru barv razcvetele naslednje jutro. Zdaj mi je pa žal, da se ne znam naličiti – in še sreča, da delam prek Zooma!

Ni ličilo in ne, ni bilo prvič. Upam pa, da je zadnjič!