»Duhal bi,« je oznanil Mali. Kar je pomenilo, da je polovico kuhinje zasedel z otroško mizico, ki jo je zvlekel tja čez celo dnevno sobo. Nanjo mu nato zložim večino arzenala naše police za začimbe, on pa jih odpira in ovohava, se nad njimi zgraža in navdušuje.
Danes smo šli še korak naprej. Mali je začel študirati, kaj se zgodi, ko vsebino strese iz stekleničk, in da bi preprečila najhujše, sem mu hitro podtaknila posodico. Zraven je priletela še Tastarejša in začelo se je kuhanje najslastnejše juhice. Dejavnost je potekala kultivirano in tako zagnano, da sem malo odtavala. Ko sem nehala brkljati po kuhinji, sem poštrckala še po telefonu, kaj je novega z našo koronco. Čeprav zadnje mesece prakticiram navado, da se po koncu delovnika s telefonom ne priklopim več na internet (je težko, ampak osvobajajoče!), sem tokrat naredila izjemo, ker smo ravno pred tem uresničevali glasbene želje (Mali si je izvolil Trkajev Nov avto …).
Ko sem čez nekaj minutk spokojne tišine dvignila pogled, me je pričakalo točno tisto, kar bi ob takšni tišini moral pričakovati vsak starš ... Podmladku je uspelo do konca izprazniti (sicer redko uporabljane) stekleničke z muškatnim oreškom, rdečo papriko in poprom, na njuni mizici pa je nastal ostro dišeč kupček sipke mešanice. Malega je tako navdušila, da je letel še po nekaj pripomočkov in si za lastne potrebe ustvaril kar namizni peskovnik.
Saj bi me kap, ampak odkar smo si pred par leti omislili ročni sesalnik, me takšne štale ne ganejo več. To ni plačana reklama, temveč čista resnica: dokler se v našem gospodinjstvu čudežno ne pojavi oseba, ki bo uživala v čiščenju hiše, je ta futuristično zmogljiva napravica edino, kar nas rešuje pred življenjem v popolni nesnagi. Torej sem samo zavzdihnila, mladino odgnala jest sveže pečeno jabolčno pito in začimbnemu igrišču zadala usodni udarec. Okrog sesalnika je pa še ves večer dišalo po opojni mešanici popra in cimeta!
Danes smo šli še korak naprej. Mali je začel študirati, kaj se zgodi, ko vsebino strese iz stekleničk, in da bi preprečila najhujše, sem mu hitro podtaknila posodico. Zraven je priletela še Tastarejša in začelo se je kuhanje najslastnejše juhice. Dejavnost je potekala kultivirano in tako zagnano, da sem malo odtavala. Ko sem nehala brkljati po kuhinji, sem poštrckala še po telefonu, kaj je novega z našo koronco. Čeprav zadnje mesece prakticiram navado, da se po koncu delovnika s telefonom ne priklopim več na internet (je težko, ampak osvobajajoče!), sem tokrat naredila izjemo, ker smo ravno pred tem uresničevali glasbene želje (Mali si je izvolil Trkajev Nov avto …).
Ko sem čez nekaj minutk spokojne tišine dvignila pogled, me je pričakalo točno tisto, kar bi ob takšni tišini moral pričakovati vsak starš ... Podmladku je uspelo do konca izprazniti (sicer redko uporabljane) stekleničke z muškatnim oreškom, rdečo papriko in poprom, na njuni mizici pa je nastal ostro dišeč kupček sipke mešanice. Malega je tako navdušila, da je letel še po nekaj pripomočkov in si za lastne potrebe ustvaril kar namizni peskovnik.
Saj bi me kap, ampak odkar smo si pred par leti omislili ročni sesalnik, me takšne štale ne ganejo več. To ni plačana reklama, temveč čista resnica: dokler se v našem gospodinjstvu čudežno ne pojavi oseba, ki bo uživala v čiščenju hiše, je ta futuristično zmogljiva napravica edino, kar nas rešuje pred življenjem v popolni nesnagi. Torej sem samo zavzdihnila, mladino odgnala jest sveže pečeno jabolčno pito in začimbnemu igrišču zadala usodni udarec. Okrog sesalnika je pa še ves večer dišalo po opojni mešanici popra in cimeta!
Ni komentarjev:
Objavite komentar