četrtek, 05. december 2019

Ontogeneza smrekice

"Jaz bom vzgojiteljica, ti pa otrok," je odločila Tastarejša. "Igrali se bova risanje."

Pridno sem prisedla. V adventnem duhu je nadaljevala: "Danes bova risali smrekico." In sva začeli. Ona je risala na svoj list, jaz pa na svojega. Zastavila je nekako takole:

Smrekica, verzija 1.

Ampak joj, kako se je razjezila, ko je poškilila k meni in zagledala moje drevesce! Čista fovšija ob pogledu na moj (nedvomno superiornejši, hehe!) produkt jo je spravila v iskren, nezadrževan bes, pospremljen s kar nekaj solzami ...

Mamin ideal ...

Sledilo je kratko privajanje na dejstvo, da nekaj vendarle znam bolje od nje. S skupnimi močmi in deljenimi nalogami sva pa potem ustvarili nekakšen smrečičast kompromis.

Smrekica, verzija 2 - plonkanje od mami.

Nato sva se raje spravili k manj bolečim opravilom, a očitno sta jo drevesna tematika in neobvladovanje krivin igličastega vejevja še najedala. Kajti naslednji dan je iz vrtca ponosno prinesla svoj solistični produkt - z LEŽANIKOM in ŠKATLO vred!

Smrekica, verzija 3.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Prva žrtev v družini

Koronadnevnik, 22. dan samoizolacije Trije tedni so naokrog in danes je v naši družini padla prva žrtev koronadobe – moji lasje. Za fri...