Pridno sem prisedla. V adventnem duhu je nadaljevala: "Danes bova risali smrekico." In sva začeli. Ona je risala na svoj list, jaz pa na svojega. Zastavila je nekako takole:
![]() |
Smrekica, verzija 1. |
Ampak joj, kako se je razjezila, ko je poškilila k meni in zagledala moje drevesce! Čista fovšija ob pogledu na moj (nedvomno superiornejši, hehe!) produkt jo je spravila v iskren, nezadrževan bes, pospremljen s kar nekaj solzami ...
![]() |
Mamin ideal ... |
Sledilo je kratko privajanje na dejstvo, da nekaj vendarle znam bolje od nje. S skupnimi močmi in deljenimi nalogami sva pa potem ustvarili nekakšen smrečičast kompromis.
![]() |
Smrekica, verzija 2 - plonkanje od mami. |
Nato sva se raje spravili k manj bolečim opravilom, a očitno sta jo drevesna tematika in neobvladovanje krivin igličastega vejevja še najedala. Kajti naslednji dan je iz vrtca ponosno prinesla svoj solistični produkt - z LEŽANIKOM in ŠKATLO vred!
![]() |
Smrekica, verzija 3. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar