Kot je običajno za sončen dan v novembru, se nam je zjutraj v Tolminskih Ravnah odprla ena mojih najljubših panoram. Kot običajno smo prvič posedeli na planini Kal. Kot običajno je bila pot na Tolminski Migovec že zasnežena, a na srečo že zgažena in brez težav. Kot običajno je bilo na Migovcu toplo in razgledno, kot običajno pa smo jo po podih potegnili še na sosednji Kuk, s katerega smo uzrli gorenjsko meglo. Kot običajno smo sestopili čez Zeleni vrh, z njega pa za sledmi naravnost pod Škrbinsko ploščo in po direktni poti, ki je bila - kot običajno - hitra, a nadležna listnata drsalnica, nazaj v Ravne. Kot običajno še en čudovit dan na Tolminskem - in kot običajno ga bom ponovila. Verjetno že naslednjo jesen. Ta krog je pač eden mojih najljubših.
Ni komentarjev:
Objavite komentar