Pred štirimi leti sem se že izmikala meglicam na grebenu Reißkofla v Ziljskih Alpah, tokrat pa naju je na avstrijsko stran pognal megleni pokrov, ki se je držal Primorske in vztrajno prodiral na sever. Zanimal naju je Reißkoflov zahodni greben, do katerega sva kar naporno prigarala od izhodišča na približno 1000 metrih pri Reißkofelbadu. Za bivakom se začne, in čeprav je pot markirana je precej pustolovska: nekaj jeklenic, nekaj skrotja, nekaj sumljivih škrbinic, predvsem pa veliko prečenja po krušljivih poličkah v severni steni. Večjo srečo kot pamet sva imela - kaj lahko bi se zgodilo, da bi tudi tu pred tedni vrglo toliko snega kot ponekod v Julijcih, in potem bi severno lego pošteno preklela ... Tako pa sva se je z veseljem držala. Res ni bilo sonca, ampak tudi viharnega vetra, ki naju je metal z zahodnega grebena, ne! Na vrh sva torej priplezala z užitkom in sestopila po zanimivem vzhodnem grebenu, spotoma pa skočila še na Kleiner Reißkofel. Med dinamičnim sestopom so naju temačne megle že čisto pogoltnile, ampak nama je bilo že čisto vseeno. Prav fajn divji je tale Reißkofel, čeprav je vneto pomarkiran, midva pa sva si dokazala, da znava iti v hribe tudi kam drugam kot samo v Italijo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar