Jesen je čas za razgledne, sončne, travnato-skalnate grebene, in tako je po sobotnem deževju nastopil čas za Muzce. Ko sva v hladnih jutranjih oblakih rinila gor po markirani poti 737 čez impresivni kras s prelaza Karnica, je sicer vse delovalo kaj klavrno. Greben je bil sem in tja v megli, tako da sva se komaj opogumila, da sva po sveže poprhanih travah zlezla za rdečimi pikami na Viliki Rop (1869 m). Zaradi švohotne vidljivosti, ki je svet delala še strmejši, kot je, sva se celo varovala. Ampak tam zgoraj se je gledališče okrog naju naenkrat odprlo, svet je postal sončen in lep, nadaljevanje dneva pa jesenska pravljica. Sestop z Vilikega Ropa naenkrat ni bil več prav nič strašen. Zaradi površne pripravljenosti sva se težavnejšemu delu vzhodnega grebena Muzcev izognila po zabavnih podih na severni strani, malo pred koto 1798 m pa sva se na greben vrnila. Stare rdeče pikice so naju previdno (na obe strani je kar odrezano), a vriskaje popeljale na Zajavor. Sestop z njega do Sv. Ane je bil udobno hiter. Edino razočaranje dneva je bilo, da cesta s Karnice v Učjo ni prevozna zaradi plazu, tako da sva se morala domov vrniti po gorenjski strani. Sva pa zato vsaj še enkrat uzrla na sveže pobeljeni Kanin v sončnem zahodu ... in kaj bi bilo lahko lepšega za konec vikenda?
nedelja, 13. oktober 2013
Čas za Muzce
Jesen je čas za razgledne, sončne, travnato-skalnate grebene, in tako je po sobotnem deževju nastopil čas za Muzce. Ko sva v hladnih jutranjih oblakih rinila gor po markirani poti 737 čez impresivni kras s prelaza Karnica, je sicer vse delovalo kaj klavrno. Greben je bil sem in tja v megli, tako da sva se komaj opogumila, da sva po sveže poprhanih travah zlezla za rdečimi pikami na Viliki Rop (1869 m). Zaradi švohotne vidljivosti, ki je svet delala še strmejši, kot je, sva se celo varovala. Ampak tam zgoraj se je gledališče okrog naju naenkrat odprlo, svet je postal sončen in lep, nadaljevanje dneva pa jesenska pravljica. Sestop z Vilikega Ropa naenkrat ni bil več prav nič strašen. Zaradi površne pripravljenosti sva se težavnejšemu delu vzhodnega grebena Muzcev izognila po zabavnih podih na severni strani, malo pred koto 1798 m pa sva se na greben vrnila. Stare rdeče pikice so naju previdno (na obe strani je kar odrezano), a vriskaje popeljale na Zajavor. Sestop z njega do Sv. Ane je bil udobno hiter. Edino razočaranje dneva je bilo, da cesta s Karnice v Učjo ni prevozna zaradi plazu, tako da sva se morala domov vrniti po gorenjski strani. Sva pa zato vsaj še enkrat uzrla na sveže pobeljeni Kanin v sončnem zahodu ... in kaj bi bilo lahko lepšega za konec vikenda?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Napredek
Pa naj še kdo reče, da mladina v koronskem topoumju ne napreduje! Moja mladiča sta v zadnjem času pokazala izrazit napredek – na področju lo...


-
Pa naj še kdo reče, da mladina v koronskem topoumju ne napreduje! Moja mladiča sta v zadnjem času pokazala izrazit napredek – na področju lo...
-
Televizijsko-filmski vidik kulturne vzgoje ni moja najmočnejša plat in risanke, YT dokumentarce ter vse ostalo z veseljem prepuščam Najdražj...
-
Po vsaki temini je čas za – belino. Tokrat precej dobesedno, kajti včeraj nas je megla spremljala tako rekoč vseh tisoč višinskih metrov, od...
-
Med basanjem z gozdnimi jagodami na travnikih pod vrhom Dobrče se je z nasprotne strani pojavil moj ljubi prijatelj. Na hitrico sva poklepe...
-
Planeti so se čudežno poklopili in tako sva si z Najdražjim lahko privoščila pol dneva zase in za turno smuko. Že drugič v enem mesecu - či...

Ni komentarjev:
Objava komentarja