S familijo in prijatelji smo šli na bovling. Kar v redu nam je šlo; Najdražji je bil v študentskih letih bojda tako rekoč velemojster tega športa, meni je pa začuda – ob prirojenem netalentu za vse, kar je okroglega – tudi kar uspevalo in sem parkrat zmagoslavno priplesala s proge nazaj do kavča. Edina, ki je res štrlela ven, je bila Tastarejša. Kroglo je konsistentno pošiljala v levi kanal, se vztrajno držala enega in istega neuspešnega načina metanja in v vseh krogih podrla vsega nekaj kegljev.
»A veš, mami,« je izjavila s tipično najstniško nepremišljenostjo, preden jo je dokončno odnesel poraženski jok, »to je pa edina stvar, v kateri si ti boljša od mene!«
Jaz pa se, šokirana ob tej izjavi, tolažim s tem, da je v pubertetniški fazi življenja zanjo verjetno bolje, da ima samopodobo naštelano previsoko kot prenizko …

Komentarji
Objavite komentar