Saško radi dete

Naš Mali je precejšen oboževalec t. i. jutranjega kroga, ki ga imajo v vrtcu vsak dan po zajtrku. Se usedejo krog in se pogovarjajo in pojejo in kaj vem, kaj še vse. Očitno je silno zanimivo, kajti popoldne mi redno servira vrtčevske drobtinice.

Oni dan je recimo prešerno začel prepevati veselo pesmico o jeseni, ki je – čeprav sem z vrtčevskim glasbenim repertoarjem kar dobro seznanjena še iz časov, ko se je tam profesionalno udinjala Turbobabi (se pravi moja mama) – še nisem slišala. »K nam prišla je spet jesen, saškoradidete …« je žgolel. Saj spoštujem prisrčno otroško petje in vse, ampak bila sem zelo sumničava. Kakšen Saško? Kakšno dete? In kaj bi to lahko počenjalo v otroški pesmici?

Priznam, rešitev te uganke sem morala zguglati. Baje da gre za madžarsko pesem, ki pravi, da je jesen »vsa v škrlat odeta«. Toliko o tem, kako dobro najmlajši razumejo tisto, kar slišijo … No, naša jesen je bila danes prav lepa, če že ne odeta v škrlat!