Čez tri gore

Preišči ta spletni dnevnik

Jesenski haiku

dne november 13, 2019

Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Mali pogleda
na vrt: "Glejte, mi mamo
rdeče drevo!"

Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave

Raziskovalno pod Loško steno

Da bi ušla zadušljivi vročini, zaradi katere je bilo hribolazenje dni res presneto neprijetno, in da se ob dinamični vremenski napovedi ne bi zavezala k čemu pretirano kompliciranemu, sva se z Najdražjim namenila v Fratarico. Slapovi so čudoviti, pot do njih je prijetno mehka, manjka ji samo kakšna klopca, da bi se človek počil nanjo in si podrobneje, a seveda vseeno diskretno ogledal množico tujejezičnih soteskarjev v kopalkah, ki švicajo do vstopne točke v kanjon – eni postavni mišičnjaki, drugi fletni trebuharji, pa bejbe v bikinkah, vse skupaj prav slikovito in sploh ne hribovsko! Kot običajno pa tudi tokrat nisem bila čisto iskrena, ko sem Najdražjemu predstavljala plan ture: »Ah, samo do slapov greva, nič takega.« Nisem mu priznala, da bova vendarle smuknila še malo višje pogledat, kako je s stezico, ki je vrisana na zemljevidu in naj bi pripeljala visoko pod Oblico … V zaraščeno strmino nad koncem soteskarske avtoceste sem sicer zagrizla s figo v žepu, saj sem sredi hribovsko pr...

Ta res visoke Alpe 25

Švice kot hribovske destinacije sem se dolga leta izogibala, ampak ko smo se lansko poletje prvič podali tja na avtodomarske počitnice, mi res ni bilo jasno, zakaj: dostopni prelazi, visoki vrhovi, zelene trave, jezera in beli ledeniki, to je vendar raj na Zemlji! Seveda je moja zaljubljenost hitro dobila nekaj razpok, ampak vseeno smo lani tam preživeli dovolj prijeten hribovski dopust, da smo se letos složni in enotni vrnili tja. Tokrat se je moja naklonjenost do bogataške državice stopila hitreje kot švicarska čokolada na visokogorskem soncu, v veliki meri zaradi ekonomskih in masovnoturističnih razlogov. Ko so se temu pridružili še vremenski dejavniki, nas je – spet složno in enotno – odneslo na južno stran Alp, v nam veliko bolj ljubo, veliko bolj domačo in veliko bolj finančno dostopno Italijo. Ampak ne glede na vse imamo za sabo dva odlična hribovska tedna! Začeli smo na visokem prelazu Simplon, ki se nam je že lani s svojim adlerjem (velikim kipom orla) usedel v srce. Letos sva...

Zakonska kriza v Pišnici

Vitranc skozi Malo Pišnico Največji čudež, ki se mi lahko zgodi kot mami mladih otrok, je – dan brez njiju. Kar v praksi zaenkrat pomeni pol dneva. Glede na to, kakšna hriboholičarka sem, je jasno, kje me ob takih dneh lahko najdete. Ker pa so čudeži sila redki in določeni bolj koledarsko kot vremensko, jih je treba izkoristiti, pa četudi bi padale ošpičene prekle. Kar tokrat skoraj so. Turo sva začela z vedrenjem pri Jasni, zunaj pa je lilo in treskalo, kot bi bili že globoko v poletnem popoldnevu, ne pa šele pred osmo zjutraj. Ko sva se ob prvem premoru izmuznila iz suhega zavetišča avtomobila, sva bila sredi zakonske krize. Najdražji pač nima moje vere v jasnovidnost vremenarjev, pa tudi z vero v zdravje mojega razuma si ni ravno domač, in preskakovanje fletnega potoka v rahlem pršenju se mu je zdelo popolnoma odklonsko obnašanje. Saj ne rečem ... V danih razmerah raje nisva preverjala, v kakšnem stanju je zgornja pot v dolino Male Pišnice – torej tista, na kateri so se pred ne...

Zagotavlja Blogger