Pa je spet leto naokrog. Spet smo pihali svečke in Tastarejša je zraven spet neutolažljivo jokala. Očitno je ta dogodek zanjo čisto preveč čustven, da bi zmogla samo mirno sedeti. Ampak celo njeno tuljenje, ki je bilo zares precej glasno, ni moglo zasenčiti dejstva, da je bil tokrat glavna zvezda Mali, In tega se je že dodobra zavedal. Ob petju njemu namenjenih rojstnodnevnic se je zdel par centimetrov višji in se je držal svečano kot kak pomembnež državne sorte na njemu posvečeni proslavi. Snopek »risbic«, ki so jih njemu v večno slavo nakracali njegovi kolegi v vrtcu, pa je še ves dan prenašal naokrog, kot da bi si jih res trdo prigaral. Če pogledamo njegove dosežke v zadnjem letu, si jih v resnici tudi je!
Najpomembnejši: vrtec. Po mirnem začetku in dramatičnem nadaljevanju je doseglo stoično pomiritev. Trenutno smo že v tretjem tednu, ko zaradi bolezni Mali ni ostal doma, kar je rekord brez precedensa! Uvajanju je sledilo življenje brez maminega mleka. Terjalo je več poskusov in nekaj slabše prespanih noči, toda zdaj so modrci na odpenjanje in prsne blazinice samo še blag spomin. Samo kdaj pa kdaj mi Mali v trenutkih slabosti še brez sramu zarije roko v globine dekolteja …
Nekje med uvajanjem, odvajanjem in vse prepogostim predvajanjem (bedastih filmčkov o bagrih in traktorjih) je Mali usvojil še sssss…kakanje. Zdi se, da bo ravno tako navdušen skakalec, kot je njegova starejša sestra. Zdaj se otroka vsak večer spravita v spalnico in tam delata konjušnico, kot je temu v prejšnjih časih rekel moj oče. Po seansi njunega skakanja bi zrak v sobi lahko rezal, pa to ni tako hudo, ker pomaga že hitro zračenje. Veliko bolj nastrada jogi. Mladiča norita po njem, pa z njega na nižji jogi, ki je namenjen Malemu, pa z okenske police na posteljo, česar Mali še ne zmore in ga posledično precej vznemirja, zadnji dodatek pa je, da v sobo pririneta premično lestvico in se na posteljo mečeta z nje. Ubogi dvojni jogi je, kar se prespanih noči na njem tiče, prezrel za upokojitev, a pri trenutnih večernih aktivnostih bi bila investicija v novega popolnoma nesmiselna, zato bova očitno še nekaj let spala s fedri v glavi.
Ko je Mali začenjal govoriti, se je ob posteljni telovadbi pojavila zadrega. On je predlagal »Kakat!«, Najdražji ali jaz sva mu pa jadrno prinesla kahlo. Največkrat se je izkazalo, da je hotel samo skakati … Sčasoma sem ga naučila, da je zasikal dolg »sssssssss« in mu dodal »kakat«. Z veseljem ugotavljam, da je bila moja metoda uspešna in da že jasno razločimo, kdaj hoče »kakat«, kdaj pa »skakat«. Čeprav je pri drugem precej uspešnejši kot pri prvem.
Med sinetovimi dosežki v zadnjem letu je veliko olajšanja celotni družini prineslo sestavljanje. Mali kock naenkrat ne vidi več samo kot objekt, ki se ga z užitkom razsuje. To pomeni, da se lahko tudi Tastarejša malo bolj sproščeno loteva svojih arhitekturnih podvigov, pa da Mali skače naokoli ponosen kot pav, kadar sam spravi skupaj kak stolpič.
Pri govorjenju se je že dvignil nad nerodno povezovanje zlogov in osnovnih besed. Tudi slovnica mu gre precej bolje kot marsikateremu mojemu študentu, žal pa bo moral še malo vaditi izgovor, kajti zaenkrat ga brez domačega prevajalca še ne razume vesoljno slovenstvo. K sreči bolje poje, kot govori, in kadar ima kako glasbeno željo, jo prej dešifriram iz melodije kot iz besedila. Njegova pevska kariera trenutno cveti. Njegov glasbeni izbor je obširen in na trenutke presenetljiv: od zimzelenega Kužata, ki pazi in Zajčka dolgouščka do Kingstonove Cela ulica nori. Samo najožja žlahta pa zna razvozlati, da »…ak …ave« pomeni »Vozi me vlak v daljave …«
Kljub vsem uspehom mu izzivov za novo sezono ne manjka. Sprejeti dejstvo, da kahla ni namenjena samo občasnemu posedanju. Naučiti se, da list papirja ne more biti v isti ravnini kot škarje, če ga hočeš rezati. Zvaditi, kako na roki pokazati dva prsta in skriti vse ostale. No, pa saj ima za to še vse leto časa.
Najpomembnejši: vrtec. Po mirnem začetku in dramatičnem nadaljevanju je doseglo stoično pomiritev. Trenutno smo že v tretjem tednu, ko zaradi bolezni Mali ni ostal doma, kar je rekord brez precedensa! Uvajanju je sledilo življenje brez maminega mleka. Terjalo je več poskusov in nekaj slabše prespanih noči, toda zdaj so modrci na odpenjanje in prsne blazinice samo še blag spomin. Samo kdaj pa kdaj mi Mali v trenutkih slabosti še brez sramu zarije roko v globine dekolteja …
Nekje med uvajanjem, odvajanjem in vse prepogostim predvajanjem (bedastih filmčkov o bagrih in traktorjih) je Mali usvojil še sssss…kakanje. Zdi se, da bo ravno tako navdušen skakalec, kot je njegova starejša sestra. Zdaj se otroka vsak večer spravita v spalnico in tam delata konjušnico, kot je temu v prejšnjih časih rekel moj oče. Po seansi njunega skakanja bi zrak v sobi lahko rezal, pa to ni tako hudo, ker pomaga že hitro zračenje. Veliko bolj nastrada jogi. Mladiča norita po njem, pa z njega na nižji jogi, ki je namenjen Malemu, pa z okenske police na posteljo, česar Mali še ne zmore in ga posledično precej vznemirja, zadnji dodatek pa je, da v sobo pririneta premično lestvico in se na posteljo mečeta z nje. Ubogi dvojni jogi je, kar se prespanih noči na njem tiče, prezrel za upokojitev, a pri trenutnih večernih aktivnostih bi bila investicija v novega popolnoma nesmiselna, zato bova očitno še nekaj let spala s fedri v glavi.
Ko je Mali začenjal govoriti, se je ob posteljni telovadbi pojavila zadrega. On je predlagal »Kakat!«, Najdražji ali jaz sva mu pa jadrno prinesla kahlo. Največkrat se je izkazalo, da je hotel samo skakati … Sčasoma sem ga naučila, da je zasikal dolg »sssssssss« in mu dodal »kakat«. Z veseljem ugotavljam, da je bila moja metoda uspešna in da že jasno razločimo, kdaj hoče »kakat«, kdaj pa »skakat«. Čeprav je pri drugem precej uspešnejši kot pri prvem.
Med sinetovimi dosežki v zadnjem letu je veliko olajšanja celotni družini prineslo sestavljanje. Mali kock naenkrat ne vidi več samo kot objekt, ki se ga z užitkom razsuje. To pomeni, da se lahko tudi Tastarejša malo bolj sproščeno loteva svojih arhitekturnih podvigov, pa da Mali skače naokoli ponosen kot pav, kadar sam spravi skupaj kak stolpič.
Pri govorjenju se je že dvignil nad nerodno povezovanje zlogov in osnovnih besed. Tudi slovnica mu gre precej bolje kot marsikateremu mojemu študentu, žal pa bo moral še malo vaditi izgovor, kajti zaenkrat ga brez domačega prevajalca še ne razume vesoljno slovenstvo. K sreči bolje poje, kot govori, in kadar ima kako glasbeno željo, jo prej dešifriram iz melodije kot iz besedila. Njegova pevska kariera trenutno cveti. Njegov glasbeni izbor je obširen in na trenutke presenetljiv: od zimzelenega Kužata, ki pazi in Zajčka dolgouščka do Kingstonove Cela ulica nori. Samo najožja žlahta pa zna razvozlati, da »…ak …ave« pomeni »Vozi me vlak v daljave …«
Kljub vsem uspehom mu izzivov za novo sezono ne manjka. Sprejeti dejstvo, da kahla ni namenjena samo občasnemu posedanju. Naučiti se, da list papirja ne more biti v isti ravnini kot škarje, če ga hočeš rezati. Zvaditi, kako na roki pokazati dva prsta in skriti vse ostale. No, pa saj ima za to še vse leto časa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar