Preskoči na glavno vsebino

Čez tri gore

Preišči ta spletni dnevnik

Ata (2864 m)

dne september 22, 2012

Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Plan B namesto megle na oni strani Luknje. Zlizano. Daleč. In vseeno silno lepo.

Fotke so tule.

ferate jesen Julijci kopne ture

Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave

Raziskovalno pod Loško steno

Da bi ušla zadušljivi vročini, zaradi katere je bilo hribolazenje dni res presneto neprijetno, in da se ob dinamični vremenski napovedi ne bi zavezala k čemu pretirano kompliciranemu, sva se z Najdražjim namenila v Fratarico. Slapovi so čudoviti, pot do njih je prijetno mehka, manjka ji samo kakšna klopca, da bi se človek počil nanjo in si podrobneje, a seveda vseeno diskretno ogledal množico tujejezičnih soteskarjev v kopalkah, ki švicajo do vstopne točke v kanjon – eni postavni mišičnjaki, drugi fletni trebuharji, pa bejbe v bikinkah, vse skupaj prav slikovito in sploh ne hribovsko! Kot običajno pa tudi tokrat nisem bila čisto iskrena, ko sem Najdražjemu predstavljala plan ture: »Ah, samo do slapov greva, nič takega.« Nisem mu priznala, da bova vendarle smuknila še malo višje pogledat, kako je s stezico, ki je vrisana na zemljevidu in naj bi pripeljala visoko pod Oblico … V zaraščeno strmino nad koncem soteskarske avtoceste sem sicer zagrizla s figo v žepu, saj sem sredi hribovsko pr...

Ta res visoke Alpe 25

Švice kot hribovske destinacije sem se dolga leta izogibala, ampak ko smo se lansko poletje prvič podali tja na avtodomarske počitnice, mi res ni bilo jasno, zakaj: dostopni prelazi, visoki vrhovi, zelene trave, jezera in beli ledeniki, to je vendar raj na Zemlji! Seveda je moja zaljubljenost hitro dobila nekaj razpok, ampak vseeno smo lani tam preživeli dovolj prijeten hribovski dopust, da smo se letos složni in enotni vrnili tja. Tokrat se je moja naklonjenost do bogataške državice stopila hitreje kot švicarska čokolada na visokogorskem soncu, v veliki meri zaradi ekonomskih in masovnoturističnih razlogov. Ko so se temu pridružili še vremenski dejavniki, nas je – spet složno in enotno – odneslo na južno stran Alp, v nam veliko bolj ljubo, veliko bolj domačo in veliko bolj finančno dostopno Italijo. Ampak ne glede na vse imamo za sabo dva odlična hribovska tedna! Začeli smo na visokem prelazu Simplon, ki se nam je že lani s svojim adlerjem (velikim kipom orla) usedel v srce. Letos sva...

Hribi na Elbi

Seveda Elba ne bi bila tako razburljiva, če ne bi imela hribov. In teh ima kar precej – dejansko je celoten otok tako gorat, da se komaj najde prostor za letališče. Takoj ob prihodu smo sicer ugotovili, da smo za resno pohodništvo hudo zgrešili letni čas, ker tako krutega srca pa niti jaz nimam, da bi gnala hčerko v breg v tisti sparini. Ko se je vreme vendarle malo pojesenilo, je pa še Najdražji šel zbolet. Vseeno smo se domov vrnili za silo potešeni, a s ščepcem grenkega priokusa, kaj bi lahko, če … No ja, pri otrocih je edino zdravilo proti »kaj bi, če …«, da jih popolnoma odmislim! V grobem je Elba, kar se hribov tiče, tridelna. Na zahodu se bolj ali manj iz morja stožčasto dviguje zgoščena skupinica strmih najvišjih vrhov, od katerih Capanne ravno še pokuka nad tisočico. Sredina otoka je manj zanimiva s poraščenimi griči in dolinami, vzhod pa je za polovico nižji od zahoda in bolj razpotegnjen, a presenetljivo hribovsko nabrit. Kjer so nemški turisti, tam je veliko označenih in ...

Zagotavlja Blogger