Če vas zanima več

četrtek, 19. marec 2020

Krasna pomlad

Koronadnevnik, 7. dan samoizolacije


Od nenehnega pohajanja po hribčkih sta utrujena mladiča, utrujen je Najdražji in utrujena sem celo jaz. Ampak kaj pa lahko drugega počnemo v teh dneh, da se nam vsem ne skeglja doma, da smo vsaj malo na svežem zraku in da se zraven še razgibamo? Ima pa intenzivno pohajanje na prostem v teh dneh še eno prednost. Nikoli prej nisem opazila, kako lepi so gozdovi v prvi pomladi. Bujno zelenje še spi, zato je vse še pregledno, za vsakim vogalom okrašeno z drugimi rožicami, svetloba pa še vedno pada nežno kot čisto zlato … Nebeško!

Sicer sem pa zvečer mladičema umila lase. Tastarejša je pri tem še kar pridna, Mali pa ni bil v tovrstni obdelavi že par mesecev. Tudi tokrat se je zadeva – ob vsesplošni utrujenosti – razvila v spektakel, ki ga je bilo težko umiriti. Ampak jutri, ko bo drama pozabljena, se bosta oba šopirila kot pava z dišečima, svetlečima glavama. Pa saj ne, da ju bo kdo lahko občudoval …

Z Lipovca na Špilnik.

Žledolom (ali kaj drugega) se še zdaj pozna, a zato je kvečjemu bolj slikovito.

Igrišče na skali.

Nazaj pa po kolovozu po južni strani.

Ni komentarjev:

Objavite komentar